Potrošniška zakonodaja ščiti potrošnike (potrošnik) in jim omogoča, da v številnih primerih - brez razloga ali zaradi napak na kupljenem blagu - odstopijo od sklenjenih pogodb in vrnejo kupljeno blago ali zahtevajo njegovo zamenjavo z drugim. Mnogi trgovci ali kar večina javno objavljajo in oglašujejo možnost zamenjave blaga. Zato pogosto obvelja mnenje, da je pravica potrošnika do odstopa od pogodbe in vračila ali vsaj zamenjave blaga absolutna in da ji morajo podjetja v vsakem primeru ugoditi. Žal to ne drži.


Res je sicer, da ...

  1. je podjetje dolžno kupljeno blago, ki ima napake, zamenjati z novim brezhibnim blagom ali potrošniku vrniti kupnino v zameno za vrnjeno blago;
  2. lahko potrošnik v mnogih primerih (akviziterska prodaja, prodaja na daljavo itd.) odstopi od pogodbe, ne da bi moral za to navesti razlog (tudi če je kupljeno blago brezhibno); pri tem je upravičen zahtevati vračilo kupnine in dolžan vrniti blago, če mu je bilo že dobavljeno;
  3. mnogi ali kar večina trgovcev zaradi dobre javne podobe in odnosov s kupci poleg primerov iz prvih dveh točk, omogoča vračilo blaga in vrnitev kupnine ali zamenjavo kupljenega z drugim blagom v enaki vrednosti.

Ni pa res, da so trgovci vedno dolžni zamenjati ali sprejeti nazaj kupljeno blago!


Pri "običajni" prodaji (trgovine) in če kupljeno blago nima napak, gre za dobro voljo in ne za zakonsko obveznost podjetij, da sprejmejo vračilo ali zamenjavo blaga. Ne bodite torej presenečeni, če podjetje vašo željo po vračilu ali zamenjavi blaga zavrne - to je njihova pravica. Njeno uresničevanje resda ni najbolj pametna poslovna poteza, a to je pač odločitev vsakega posameznega podjetja. V praksi se pogosto zgodi, da podjetja, ki sicer potrošnikom omogočajo zamenjavo blaga brez pogojev, to ugodnost odpravijo ob razprodajah - tudi to je povsem legitimna odločitev.